O društvu Unec – začetki gasilstva pa vse do danes
Vas Unec je bila že v svoji zgodovini pogosto priča tegob, ki jih prebivalcem povzročajo požari in njegove posledice. V zgodovini je izpričanih več požarov, ki so močno opustošili to idilično notranjsko vasico. Raziskovalce zgodovine gasilstva na Uncu predvsem vznemirjajo dogajanja v zgodnjem 19. stoletju, ko se v takratni deželi Kranjski in na Notranjskem pojavijo prve oblike organiziranega gasilstva. V zgodovini vasi Unec je prvi zabeležen požar v 19. stoletju, ki nam je ostal dokumentiran, 30. oktobra 1833. Požar naj bi odkrila Caspar Verbitz iz Cerknice in Jacob Millautz iz okolice Planine. S tem odkritjem sta rešila župnišče, cerkev in 54 hiš. Iz virov pa ne izvemo, na kakšen način sta vas rešila. V arhivu se nam je ohranil plan takratnega državnega inženirja Aloisa Schaffenratha, ki nam priča o pogorelih hišah.
Največ dilem v zgodovini unškega gasilstva povzroča novica objavljena v Bleiweisovih Novicah, da so Unčani skupaj z gasilci iz Grahovega in Cerknice sodelovali pri gašenju velikega požara, ki je izbruhnil leta 1861 v Martinjaku in uničil celo vas s 105 poslopji. Vse tri skupine iz drugih krajev so prispele z »gasivnico«. Ta navedba nam posledično nakazuje, da so leta 1861 na Uncu že razpolagali z brizgalno ter z njo sodelovali pri gašenju požarov tudi v drugih krajih. Pod vodstvom Antona Leskovca naj bi s to »gasivnico« posredovali tudi na Uncu ob požaru leta 1862. Avtor poročila v Novicah ugotavlja: »Prepričali smo se ta večer, kako silno je potrebno, da se v vsaki soseski nekateri umni možje in fantje včasih vadijo z gasivnico in drugimi za gašenje potrebnimi pripravami, da v sili ljudem glave ne zmanjka.« Iz tega stavka bi lahko sklepali, da se je na Uncu nekaj umnih ljudi in fantov usposabljalo za ravnanje z gasivnico. Dokaj uspešno pa so na Uncu preprečili večji požar leta 1864, ko sta goreli hiši Gabrenja Andreja in Gregorja Gabrenja.
Velik požar je na Uncu izbruhnil 21. septembra 1886, ko nam viri pričajo, da so prišli na pomoč pri gašenju z brizgalno iz Rakeka, iz grada Haasberga od koder so pripeljali tudi sod vode, Postojne, Planine, Velikega Otoka, nekateri viri pa navajajo tudi gasilce iz Cerknice.
V Kroniki ljudske šole Unec je sledeči zapis: »Ako bi požar nastal, ne moremo si prav čisto nič pomagati, akoravno imamo svojo lastno in še v dobrem stanju ohranjeno brizgalnico.« Ta zapis nesporno dokazuje, da je bila leta 1883 na Uncu brizgalna »še v dobrem stanu« kar nakazuje na njen starejši izvor.
Ob teh številnih požarih, ob dejstvu, da je imel Unec v zgodovini status občine in podobčine ter fare, bi bilo logično pričakovati, da je delovala tudi požarna bramba, ki je bila tedaj osnovna organizirana oblika delovanja takratnih gasilcev. Ko je bivši predsednik PGD Unec Bogdan Urbar raziskoval zgodovino PGD Rakek je ob mapi registracije Požarne brambe Rakek iz 15. junija 1887 našel tudi mapo z napisom Požarne brambe Maunitz (Unec), vendar brez pravil v njej. Prav iskanje teh pravil je eno ključnih vprašanj pri odkrivanju zgodovine gasilstva na Uncu pred letom 1911.
Abgust Belle, Lovro Šebenikar, Franc Gnezda, Peter Repič, teta generala Rudolfa Maistra Matilda Šebenikar, Antonija Gnezda, Anton Ule, Franc Bajt in Anton Bajt so leta 1911 na Uncu ustanovili gasilsko društvo. Leta 1912 so nakupili novo ročno brizgalno, ki danes krasi razstavni paviljon na Rakeku. Brizgalno so kupili od Alberta Samse iz Ljubljane. Imela je kapaciteto 400 do 500 l/min. Predhodno omenjena brizgalna iz sredine 19. stoletja naj bi šla po nekaterih informacijah na Rakek, od tu v Grahovo in naj bi bila danes v muzeju. Takoj po nakupu brizgalne so se začeli unški fantje usposabljati za ravnanje z njo, postavili pa so tudi priročno shrambo za orodje, ki so jo leta 1920 adaptirali v gasilski dom.
Prvo motorno brizgalno so nakupili v obdobju 1931/32 od Andreja Zupana iz Šiške. Brizgalna je premogla črpanje 600 litrov vode na minuto in je bila narejena na vodno hlajenje. To brizgalno je leta 1954 zamenjala brizgalna »Polonca« izdelana v Škofji Loki. Za prevoz brizgalne so leta 1962 po načrtih takratnega tajnika Franca Ileršiča izdelali posebno prikolico v Kovinarski Vrhnika.
Leta 1964 so pristopili k izdelavi nove brizgalne. Le to je naredil mojster Zupan v Ljubljani, kupiti pa je bilo potrebno motor. Pomoč za nakup motorja je nudil zamejec Matičič iz Unca, ki je društvu nakazal iz Nemčije potrebne devize, ob vračanju v Argentino pa so mu iz društva nakazali dinarsko protivrednost. Tako so s skupnimi močmi kupili nov VW motor za novo brizgalno. Staro brizgalno so skupaj z prikolico prodali društvu v Trebnjem. Z novo brizgalno pa je v društvo prišla udi nova prikolica, ki jo je ravno tako po načrtih tajnika PGD Franca Ileršiča izdelala Kovinarska iz Vrhnike. Ta prikolica je služila svojemu namenu vse do leta 2002, ko je v društvo prišlo iz Avstrije novo društveno vozilo.
O društvu – staro gasilsko vozilo
V letu 1964 se je začela tudi akcija za nakup gasilskega vozila. V društvu so želeli nabaviti vozilo TAM 2000. V ta namen so zbrali pol sredstev, pridobili sredstva iz Okrajnega gasilskega sklada, ki pa jih takratna občina ni želela nakazati društvu in jih je potrošila v druge namene. Tako so se v društvu odločili, da z zbranimi sredstvi nabavijo vozilo FIAT 1300 in ga predelajo v gasilsko vozilo. Tudi to predelavo je vršilo Kovinarstvo Vrhnika. Novi gasilski kombi je služil društvu vse do pridobitve novega gasilskega vozila.
Leta 1971 je društvo izgubilo svoj gasilski dom, ki se je nahajal v bližini današnjega parkirišča ob avtocesti. Začela se je dolga in trnova pot gradnje gasilskega doma, ki je trajala vse do leta 1981, ko je bil odprt nov gasilni dom zgrajen s prostovoljnim delom in prispevki takratnih podjetji. Največ težav je povzročalo pridobivanje novega zemljišča za dom vse dokler ni bila sprejeta odločitev o lokaciji na kateri se nahaja danes ta dom. Kmalu po otvoritvi se je skupaj z lovsko družino Rakek pristopilo k dograditvi doma, izdelavi hladilnice in sejne dvorane.
Leta 1983 je prišlo v društvo novo gasilsko vozilo TAM 130 T 10, ki še danes služi svojemu namenu. Vozilo je bilo leta 2001 in 2002 obnovljeno, nanj pa je bil po mnogih letih čakanja vgrajen tudi vodni top »Vatrosprem«.
Po več letih prostovoljnega dela je bila leta 1994 odprta dvorana Rudolfa Maistra. Večnamenska dvorana je kmalu postala center kulturnega pa tudi športno – rekreativnega delovanja v kraju, za gasilce pa nepogrešljiv pripomoček za delovanje in izobraževanje. Hkrati je bila urejena in predana namenu tudi manjša sejna soba. Z temi pridobitvami je dom dobil skoraj še enkrat večjo površino. Le leto kasneje, 1995 pa je bil pred domom odprt tudi spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru – Vojanovu. Tega velikega moža smo se spomnili tudi s postavitvijo razstave o njegovem delu in bojih za severno mejo v letu 2008. Razstava je bila postavljena ob izdatni pomoči Ministrstva za obrambo RS.Ne nazadnje stoji dom na njegovem nekdanjem zemljišču. Svoj nov izgled pa je gasilski dom dobil leta 2001, ko je bil izdela lesen prizidek in pa športno igrišče. Predvsem slednje je mladini v kraju prineslo številne radosti, društvu pa možnost za organiziranje številnih dejavnosti. Igrišče je bilo odprto v sklopu praznovanja 90. Letnice svojega delovanje, ko je bila 6. maja 2001 tudi blagoslovljena slika sv. Florjana na fasadi doma.
Naslednja pomembna pridobitev je bila oktobra meseca 2002, ko je društvo prišlo gasilsko orodno vozilo. S pomočjo Boruta Somerreggerja in avstrijskih prijateljev so ga društvu poklonili gasilci iz Marijine Bistrice ob Zili na avstrijskem Koroškem. Vozilo s kompletno opremo je bilo skupaj z drugimi obnovljenimi vozili uradno prevzeto in blagoslovljeno leta 2003.
Društvo je svoj društveni prapor razvilo leta 1961 ob 50. letnici delovanja. Ta častitljiv prapor je zamenjal novi leta 2004, leto kasneje pa je bil razvit še mladinski prapor.
Leta 2011 je društvo svečano obeležilo 100. letnico svojega delovanja. Med pomembnejša dogajanja je sodil tudi Maistrov memorial v gasilsko – športnih veščinah, ki ga društvo organizira že od leta 2002 in pa Maistrov pohod (od 2005) ter Maistrovi teki (od 2009).
Leta 2015 se je začelo zbiranje denarja za novo gasilsko vozilo. Fantje in dekleta so poprijela za delo in nastal je gasilski koledar, zbiralo se je les, papir in pletlo venčke. Leta 2016 smo v operativno uporabo z zbranim denarjem prejeli kar dve gasilski vozili. Zaradi vse večjih nesreč na odročnih krajih smo kupili Iveco 4×4 in pa manjše vozilo Toyoto Hilux, ki je tudi odlično delovno vozilo.
Več fotografij si lahko pogledate na naši Facebook strani, za katero ne potrebujete uporabniškega računa ali prijave.
Povezava na album Stare gasilske slike
Povezava na album Gasilski dom skozi čas
Diplomska naloga Metod Rudolf
Članek o razvoju gasilstva na Uncu do začetka 2.sv. vojne
